ko pogledam to nebo bi te najrajši ugriznu v koleno
in ko voham to travo dol na vrtu lih zdej pokošeno
mi je žal da nisem bolj nor bi se vlegu na njo in se drl kot žival
mi je žal da nisem bolj utrgan bi do konca življenja dol na hrbtu ležal
ko zagledam te oči me valovi potunkajo v sanje
in pod vodo se mi zdi da je cel svet tu samo zame
bi ga objel in gledal v luno in tulil v njo kot najbolj zmešani psi
in potem bi mirno zaspal tako trdno kot lahko le truplo zaspi